Psihoterapija lahko pomaga pri težavah:

Psihoterapija in pristop, ki ga uporabljava

Ljudje si v stiskah in težavah, različnih globin in širin, ter v želji po bolj zadovoljujočem in kvalitetnejšem življenju, običajno poskušamo najprej pomagati sami in s pomočjo bližnjih. Če to ne zadošča, pa imamo možnost poiskati strokovno- psihoterapevtsko pomoč. Psihoterapevtski proces pomaga pri raziskovanju potencialov in kvalitet, ki prispevajo k odkrivanju več možnosti za spremembo in napredek od točke, kjer smo obtičali.

Eden od najtežjih korakov v psihoterapiji je ravno odločitev o vključitvi, saj gre pogosto za korak v novo in neznano. Strah in negotovost sta običajna in razumljiva izkušnja, saj na terapijo pripeljemo sebe: dele svojega življenja in doživljanja. Pred tem smo verjetno poskušali marsikaj ali celo vse, kar se je poskusiti dalo, zdaj pa potrebujemo nekaj, kar še nismo poskusili ali nismo poskusili na učinkovit način.

Geštalt terapija je osredotočena na posameznikovo izkušnjo v sedanjem trenutku, odnos med terapevtom in klientom, vse pomembne kontekste v življenju posameznika in samoregulativne prilagoditve, ki jih ljudje uporabljamo v različnih situacijah, ki jih živimo.

Skoraj vsaka človekova aktivnost temelji na eni od dveh osnovnih potreb, potrebi po povezanosti in potrebi po avtonomiji. Človek je potreben drugim, za druge skrbi in z njimi sodeluje, hkrati pa želi uresničiti lastne sposobnosti, teži k zadovoljitvi lastnih potreb, skrbi za sebe.

Izpolnitev in uskladitev obeh potreb je naloga, s katero se ljudje neizbežno soočamo. Naučiti se moramo, da ob skrbi za druge ostanemo pozorni in skrbni do samega sebe. Obe potrebi si včasih navidezno, včasih pa dejansko nasprotujeta. Naše želje in potrebe niso vedno usklajene s pričakovanji, ki jih imajo drugi do nas oziroma jih imamo sami do sebe. Kadar tega konflikta, ki se neprestano odigrava v nas in med nami, ne moremo izraziti in razrešiti na ustrezen način, se znajdemo pred dilemo: kako poskrbeti zase in istočasno ohraniti dobre odnose z drugimi.

Ljudje se izražamo tudi s svojim telesom in gibanjem (načinom dihanja, hoje, držo, gestami). Tudi to kar utelešamo predstavlja repertoar naših potencialov in izzivov, našega psihološkega delovanja. V psihoterapevtskem procesu odkrivamo, da svoj repertoar vseskozi uporabljamo in kako ga uporabljamo. Na ta način si povečamo možnost učenja in širjenja tega repertoarja, s tem pa več možnosti za kreativno prilagajanje. Zavedanje razširi možnosti izbire in s tem spodbuja k sprejemanju posameznikovega deleža odgovornosti pri oblikovanju lastnega vsakdanjika.

V terapevtskem procesu aktiviramo in opogumljamo sposobnosti in potenciale ljudi, spodbujamo k avtentičnim osebnim in medosebnim interakcijam terapevta in klienta oziroma klientov.

Ne gre za raziskovanje pravega načina kako biti na tem svetu, gre za ozaveščanje kako smo, celostno, na tem svetu, v danem trenutku.